Rok uporabnosti je natisnjen na večini živilskih izdelkov, ki jih kupujemo. Ker želimo jesti zdravo, običajno upoštevamo te datume in poskušamo hrano pojesti do navedenega datuma, ali pa jo zavržemo, če ugotovimo, da je rok pretečen. Z naslednjimi informacijami pa bomo znali bolje presoditi, ali je takšno živilo res že škodljivo za zdravje ali pa ga lahko še brez skrbi zaužijemo in hkrati prihranimo. Določena živila so primerna za uživanje še kakšen dan, teden ali celo nekaj let po izteku roka uporabnosti, ki je naveden na embalaži.

Predelana in rafinirana živila so večinoma varna še nekaj časa po roku uporabe, saj nimajo veliko vlage, kjer bi uspevali mikrobi, in vsebujejo konzervanse. Pomembna izjema so mesna živila, kot so hrenovke, klobase ipd., ker se v njih lahko pri ustreznih pogojih razmnožijo nevarne bakterije kot so campylobacter in listeria.

Tu pa navajamo seznam živil oz. prehranskih izdelkov, ki jih lahko pod določenimi pogoji varno uživamo še nekaj časa po pretečenem roku:

• Hrana v konzervah: rok uporabnosti, odtisnjen na konzervirani hrani, je večinoma od enega do štirih let. Če pa je konzerva shranjena v hladnem in temnem prostoru in ni poškodovana (vdrta, preluknjana ali napihnjena), je lahko užitna še enkrat toliko časa po proizvodnji.
• Zamrznjena hrana: podobno kot pri konzervirani hrani lahko podvojimo rok trajanja zamrznjenih živil. Izjema so mesni izdelki, ki jih kupimo v zamrznjenem stanju – teh ne bi smeli jesti po pretečenem roku. Delno je izjema tudi sladoled, saj približno tri mesece po izdelavi izgubi svežino, lahko potemni ali dobi kiselkast okus – če ima te lastnosti, ga je bolje zavreči.
• Kruh: če nikjer nima vidne plesni, je še užiten – v nasprotnem primeru je bolje, da gre v smeti.
• Jajca: lahko ostanejo uporabna tudi tri do pet tednov po pretečenem roku uporabe, vendar je njihovo varnost za uživanje treba preveriti. Če jih damo v posodo, napolnjeno z vodo, se dobra jajca potopijo. Jajca, ki splavajo na površino, pa niso več primerna za našo hrano, saj so v njih bakterije izločile že toliko plina, da jajce v vodi lebdi.
• Testenine: ker ne vsebujejo vlage, se lahko shranjujejo in uporabijo še dolgo po preteku roka. Pred uporabo pa preverite, če morda ne smrdijo, saj je to dober pokazatelj, da niso več primerne za jed.
• Sadje in zelenjava: tako videz kot tudi vonj sadja in zelenjave sta dober pokazatelj, ali so pridelki še primerni za našo prehrano.

Plesen in/ali neprijeten vonj hrane praviloma pokažeta, da je le-ta škodljiva za uživanje. Glede tega bodimo pozorni tudi pri prehranskih izdelkih, ki še nimajo pretečenega roka, saj le-to samo po sebi ne zagotavlja, da so neoporečna. Hrana se namreč lahko pokvari tudi pred potekom roka, npr. če je prišlo do kakšne napake pri predelavi oz. proizvodnji ali pa kasneje do shranjevanja pri previsoki temperaturi ali poškodbe embalaže.

Posebno previdni bi morali biti pri mesnih izdelkih, školjkah in jajcih. Samo kuhanje oz. pečenje, ki segreje njihovo sredico nad vrelišče, namreč uniči vse bakterije in viruse. So pa tudi sadeži in zelenjava lahko okuženi z bakterijami ali paraziti, npr. če so bili obrani, pripravljeni ali transportirani z neustrezno higieno. Dobro pranje s čisto vodo večinoma pomaga, in sicer pred lupljenjem ali rezanjem. Na splošno pomaga še dobra higiena v kuhinji – natančno umivanje rok pred delom s hrano, dobro čiščenje vsega, kar je bilo v stiku s surovim mesom, itd.

Za pakirane prehranske izdelke, ki imajo na embalaži namesto roka uporabnosti napisan rok minimalne trajnosti, npr. ‘uporabno najmanj do’, na splošno velja, da so tudi po preteku navedenega roka lahko užitni, vendar je njihova kakovost že zmanjšana in zato naša zakonodaja po novem zahteva, da so v trgovinah, ki jih prodajajo, vidno označeni oz. na posebnih prodajnih policah (verjetno pa so tudi cenejši).